Na kup smo zbrali najpogostejša vprašanja v zvezi z vegansko prehrano psov in mačk ter odgovore nanje. Bolj poglobljene informacije so na voljo v posameznih VeSelih člankih in znanstvenih publikacijah.
Morda se na prvo žogo bere kontradiktorno, toda ne, psi in mačke ne morejo biti vegani. Veganstvo je mnogo več kot dieta ali vrsta prehrane. Je etična kategorija, ki vključuje zavestno odločitev za način življenja, ki kar se da najmanj vključuje izkoriščanje živali. Veganstvo obravnava vse živali enakovredno in ne postavlja pravic enih (npr. psov in mačk) pred pravice drugih.
S pojmom "veganska hrana" pri VeSelo označujemo hrano, ki ne vsebuje nobenih živalskih sestavin. Hrana vsebuje pretežno rastlinske sestavine, minerale ter sintetične dodatke. Za takšno hrano poleg naziva "veganska" enakovredno uporabljamo tudi pojem "rastlinska hrana" (eng.: plant-based).
Seveda. Za ljudi, pse, mačke, dihurje, ptice in sploh vsa živa bitja velja, da za bivanje potrebujemo določena hranila. Pri tem ni pomembno, iz katerih virov (živalskih, rastlinskih, sintetičnih) ta hranila pridobimo. Pomembno je, da jih dobimo v zadostni meri in da so v obliki, primerni za našo presnovo, da jih lahko naša telesa kar se da v dovoljšni meri uporabijo.
Veliko ljudi misli, da psi potrebujejo meso v svoji prehrani, vendar obstajajo znanstveni dokazi, ki dokazujejo, da psi normalno živijo na rastlinski prehrani (7, 31, 11). Pravzaprav so bili nekateri najdlje živeči psi hranjeni v celoti rastlinsko, med njimi tudi Guinnessova rekorderka Bramble, ki je živela do 25. leta (16,17). V študiji, o kateri je poročal svetovno znani veterinar in profesor dr. Andrew Knight, naj bi bila povprečna pričakovana življenjska doba psov, ki se prehranjujejo vegansko, skoraj 13 let (11), kar je nadpovprečno (32). V nekaterih delih sveta (Indija in Šrilanka) psi že več generacij živijo na rastlinski prehrani (18). Odgovor na vprašanje je, da psi potrebujejo hranila in ne sestavine, hranila pa lahko dobijo tudi iz okusnih rastlinskih virov (31, 4, 5, 6).
Psi so v resnici prehranski vsejedi, kar dokazuje več znanstvenih študij (1,2), Dokazano je bilo, da imajo psi 30 kopij gena AMY2B, ki je odgovoren za prebavo rastlinske hrane. Razvili so tudi razmeroma dolgo črevesje (21) (skoraj tako dolgega kot ljudje) in razmeroma ravne površine na svojih molarjih (31, 22). Običajno napačno prepričanje, da so psi mesojedi, verjetno izhaja iz dejstva, da so razvrščeni v red mesojedcev, pri čemer niso edini. Tja se uvrščajo tudi vsejedi medvedi, skunki, rakuni in velika panda, ki dobro uspevajo na rastlinski prehrani (20).
Res je. Divje mačke v naravnem okolju sicer užijejo tudi nekaj rastlinske hrane (trava ter vsebnost prebavnega trakta zaužitega plena), a jim njihove evolucijske, anatomske, fiziološke in biokemične prilagoditve onemogočajo, da bi iz rastlin pridobile vse potrebno. Vendar pa prehranske omejitve naravnega okolja za živali, ki ne živijo v naravnem okolju in se hranijo s predelano mesno, rastlinsko, mineralno in/ali sintetično prehrano, niso pomembne.
Hranjenje mačk in psov z vegansko hrano ni vsiljevanje lastnih etičnih načel in prepričanj, pač pa sprejemanje odločitve. Tako, kot se odločimo, da bomo mačko spravili z ulice in psa posvojili iz zavetišča, tako, kot se odločimo, da jima dovolimo živeti v našem stanovanju ali nas skrbi njihova varnost in zamrežimo okna in zavarujemo balkone.
Predelane ogljikove hidrate mačke odlično prebavijo in asimilirajo in njihove porabe ne moremo povezati s pojavom nobene bolezni. Pravzaprav njihovega uživanja ni priporočljivo izločiti niti pri debelih živalih ali pri sladkorni bolezni.
Če se ogljikovi hidrati ne bi prebavili, bi njihovo uživanje mačkam povzročalo takojšnje prebavne težave zaradi fermentacije, tvorilo bi se veliko plinov, mačke bi dobilo drisko, kar pa se ne dogaja.
Študij, ki podpirajo rastlinsko hrano, je zelo malo, ker danes te "objektivne" študije zahtevajo zlorabo živali, zahtevajo eksperimentiranje na tradicionalen in neetičen način, kakor se je običajno izvajal.
Študije, kolikor smo jih lahko našli, navajamo v razdelku Kaj pravi znanost.
Hkrati pa bi želeli poudariti, da veganska hrana obstaja že desetletja in kljub temu, da ji velika večina veterinarjev oporeka ter svari pred njeno škodljivostjo, še vedno ni nobene študije, ki bi dokazala, da takšen način prehrane živalim v resnici škodi.
Koruzni protein je sestavina s 60 % vsebnostjo beljakovin, ki se ekstrahira iz koruznega zrna, ko je večina škroba ločena. Na ta način se iz tone koruze pridobi 30 kg koruznega proteina. Tehnično se imenuje CGM (Corn Gluten Meal - moka iz koruznega glutena) in ne vsebuje gliadina, ki ga povezujemo s celiakijo. Gre za izdelek, ki stane 2 do 3-krat več kot živalska moka.
Veganska hrana temelji tudi na virih beljakovin iz graha, krompirja, pšenice..., ki so po svojih hranilnih in organoleptičnih lastnostih popolnoma veljavni. Vendar ni nobenega razloga za zavračanje koruzne beljakovine kot glavnega vira beljakovin.
Vsekakor. Študije, ki so preučevale, koliko beljakovin lahko psi absorbirajo iz hrane rastlinskega izvora, so pokazale več kot 75-odstotno prebavljivost, kar je enako kot hrana na osnovi mesa (23, 24, 34, 35, 25). Oba vira beljakovin vsebujeta tudi vseh 10 esencialnih aminokislin (36, 37), ki jih psi potrebujejo za življenje.
Povprečna količina vlaknin v komercialni prehrani za pse je med 2-4%. Večina receptur veganske hrane vsebuje podoben procent vlaknin. Uravnotežena veganska hrana ne povzroča nobenih prebavnih motenj.
Vsaka žival je drugačna in nekatere (predvsem psi) bodo novo hrano sprejele popolnoma brez težav, pri drugih pa lahko proces traja tudi več mesecev. Vsekakor svetujemo postopnost in potrpežljivost. Več o postopnem prehodu si preberite v naših člankih Kako zamenjamo hrano psom in Kako zamenjamo hrano mačkam.
Seveda. Prav nobenega vzroka ni, da ne bi le del prehrane vaše živali spremenili in uvedli vegansko hrano kot dodatek ali z njo zamenjali en obrok. Vendar pozor – ob tem morate biti pripravljeni na tveganje, da bo vaš ljubljenček začel zahtevati vse več okusne rastlinske hrane.
Hranjenje psov in mačk s surovim mesom je v zadnjih letih postalo zelo priljubljen trend, vendar večina veterinarjev svari pred to prakso. Predvsem zato, ker je proces kuhanja ključnega pomena za uničenje nevarnih bakterij, kot so E coli, Salmonella in Campylobacter, ki so zahtevale več odpoklicev hrane s trga in povzročile resne bolezni in celo smrti pri psih in njihovih lastnikih. Obstaja tudi več zajedavcev, ki jih ubijemo šele, ko je surovo meso kuhano.
Naravno je zelo relativen izraz. Psi in mačke so udomačene že od svojih divjih prednikov dalje, kar verjetno ni 'naravno'. Ravno tako ni naravno čipiranje, cepljenje, sterilizacija, notranje bivanje, življenje v ogrevanih prostorih in še marsikaj. Naravno ni niti hranjenje s kravami, prašiči, tunami in vsemi drugimi živalmi, ki nikoli ne bi bile plen psov in mačk v naravnem okolju. Naravno ni niti to, da si svoje hrane ne ulovijo sami. Naravni niso niti briketi in konzervirana hrana. Naravni niso tudi številni dodatki in mašila, ki so dodana komercijalni mesni hrani.
Poročali so o več zdravstvenih koristih za pse in mačke na rastlinski prehrani, kot so izboljšan nadzor telesne teže, zmanjšana pojavnost raka, zmanjšane okužbe, regresija sladkorne bolezni ter boljša kakovost kože/dlaka in vonj (11). Živalske beljakovine, kot sta govedina in mlečni izdelki, so razmeroma pogosti alergeni pri psih in mačkah (39), zato bi lahko bila rastlinska prehrana, ki je naravno brez teh, dobra izbira za te primere.
Da. Nekatere recepture vsebujejo npr. rjavi riž in oves, ki so zrna in so brez glutena.
Na žalost je bilo v zadnjih letih veliko odpoklicev zaradi težav s kontaminacijo z bakterijami, glivami, strupenimi kemikalijami in antibiotiki. Večina odpoklicev in poročil o resnih boleznih in smrti pri ljudeh zaradi ravnanja s hrano za hišne živali ali psih, hranjenih s kontaminirano hrano za hišne živali, je bilo pri psih, ki so jih hranili s surovim mesom ali posušenimi žvečilnimi kožami, kot so prašičja ušesa (11, 10, 12, 13).
Hranjenje psov in mačk z uravnoteženo prehrano, ki vsebuje vse hranilne snovi, ki jih potrebujejo, ima svoje izzive. Proizvajalci veganske hrane zato to oblikujejo skupaj s strokovnjaki iz prehranske industrije, vključno z veterinarji in nutricionisti. Ne glede na uporabljene sestavine morajo biti diete popolne in razumno uravnotežene glede na vsa bistvena hranila. Hrana mora ustrezati prehranskim standardom FEDIAF.
European pet food industry (Evropska zveza za industrijo hrane za hišne živali) FEDIAF objavlja prehranske smernice za pse in mačke in stalno pregleduje raziskovalno literaturo o prehrani ter pogosto posodablja svoje prehranske smernice zaradi skladnosti s trenutnimi znanstvenimi podatki in znanjem (3). Proizvajalci hrane za hišne živali v Evropi bi morali upoštevati smernice FEDIAF za proizvodnjo popolne in uravnotežene hrane.
500 milijonov psov in mačk na svetu poje 20 % vsega mesa na Zemlji. Pokazalo se je, da rastlinska hrana za pse in mačke ustvari do 85 % manj toplogrednih plinov, porabi 61 % manj vode in potrebuje 92 % manj pridelovalnih površin v primerjavi s tradicionalno mesno prehrano.
Reference: