Zakaj imajo pri nas nekateri prednost

Tudi če nek pridelek kupimo neposredo pri pridelovalcu, ki je vegan in kmetuje miroljubno, je vseeno mala verjetnost, da smo opravili popolnoma čist nakup. Če ne drugega, smo se h kmetu najverjetneje pripeljali z avtom, za kar smo potrebovali gorivo, ki nam ga ni prodalo vegansko podjetje. S seboj smo prinesli vrečko iz bombaža, ki ga niso pridelali in obdelali v veganskem podjetju. Vrečko nam je zašila šivilja, ki ni veganka. Kmet, od katerega smo kupili izdelek, je za pridelavo uporabil orodje, ki ga niso izdelali vegani....

Ko gremo v vegansko restavracijo, so lastniki te morda res vegani. Ni pa rečeno, da so vegani tudi vsi zapolseni. Pa če ti morda so, pa zagotovo niso vegani dobavitelji sestavin. Vozniki, ki so sestavine pripeljali. Smetarji, ki bodo odpeljali odpadke. 

Vsaj delček denarja, ki smo ga plačali za sicer veganski proizvod, je zagotovo pristal tudi v žepih tistih, ki tako ali drugače izkoriščajo živali. Nekje v vsej verigi smo zagotovo z nakupom podprli tudi nevegansko podjetje ali posameznika.

Koliko je potem sploh smiselno delanje razlik med proizvajalci? Je vseeno, če si krompirček kupimo v vegaskem fast-foodu ali pri razvpitem Macku?

Ko smo se odločali o asortimanu VeSele trgovine, je bilo eno čisto jasno - vsi izdelki bodo veganski. Od tu dalje pa ni bilo več takšne gotovosti. Ne raste namreč le ponudba veganskih izdelkov za ljudi, pač pa je vse več tudi ponudbe za pse in (malo manj) mačke.

Če so pred dvajsetimi leti orali ledino (in ta je bila zelo trda in zbita, verjemite) le redki, predvsem Ami, V-dog in Benevo, si danes upa marsikdo. Med njimi je vse več tudi podjetij, ki proizvajajo pretežno "mesne" izdelke za pse in mačke. Ker raste povpraševanje, "mesni" proizvajalci niso pripravljeni izpustiti priložnosti za zaslužek in se želijo pravočasno umestiti na trgu.  Nekateri jih sicer še vedno ponujajo bolj sramežljivo, brez omenjanja besede "vegan", drugi se potrudijo še bolj in veganski blagovni znamki nadenejo drugačno ime od svoje redne linije. So pa tudi takšni, ki jih ponujajo brez strahu, saj za vegansko hrano za pse in mačke stoji danes znanost.

Katere izdelke naj torej ponudimo kupcem? Le tiste, ki jih proizvajajo veganska podjetja, ali tudi tiste, ki 99% dobička ustvarjajo z izkoriščanjem živali?

Odločili smo se za kompromis. V ponudbo smo uvrstili tudi nekaj proizvodov ne-veganskih podjetij, predvsem pri tistih vrstah izdelkov, kjer je drugače izbira manjša. 

Vendar kljub uvodni ugotovitvi o neobstoju čistega denarja, v trgovini VeSelo dajemo prednost našim partnerskim podjetjem, ki proizvajajo izključno vegansko hrano, so v lasti veganov in veganstvo živijo v vsakdanjem življenju.

Razlogov za to je več.

Eden od pomembnih je gotovo zaupanje. Vsak vegan pozna razliko med kosilom v veganski restavraciji ali veganskim obrokom v ne-veganski restavraciji. Le v veganski smo lahko čisto brez skrbi glede sestavin, ločene priprave, posod, v katerih nam skuhajo hrano, olja, v katerem pečejo, žar plošče, kruha... Če v celotnem proizvodnem procesu ni mesnih sestavin, potem tudi nenamerno križanje poti in kontaminacija nista možni.

Če verjameš v vegansko hrano in proizvajaš samo vegansko hrano, je ves tvoj obstoj odvisen od kvalitete te hrane. Ni plana B, ni zasilnih izhodov. Ta hrana ni le tržna niša, pač pa je tvoj ponos, tvoje ime, tvoj obstoj. V VeSelo verjamemo v kvaliteto veganskih proizvajalcev veganske hrane, ki so v svoje proizvode vložili leta razvoja. Verjamemo v kvaliteto uporabljenih sestavin pri izdelkih, ki so trud lastnega razvoja in obstoja.

Poleg teh objektivnih razlogov obstajajo seveda tudi tisti drugi. Radi pač delamo z Melliso, Stefanom, Leni, Maxom, Rubenom in ostalimi krasnimi ljudmi, ki iskreno živijo vizije podjetij, kjer delajo.

Ker vemo, koliko trpkih, grenkih, kislih in še kakšnih so morali v preteklosti pogoltniti vsi zanesenjaki, ki so začenjali s tem poslom, kako težko je bilo stati in obstati. Zato težko cekine namenimo konkurenci, ki v vsem skupaj vidi zgolj to - cekine.

Mi svoj krompirček pač najraje kupimo na veganskem štantu, ne glede na to, kdo je tja pripeljal olje. Ker mu zaupamo, ker je dober, ker zraven s prodajalcem še malo poklepetamo in ker nam nikoli ne pusti teže v želodcu in mislih.