Zgodba o Little Tyke je zgodba o tem, da nič ni nemogoče. Zgodba o prijaznosti in dobroti, ki se je razširila v Ameriki v času velike depresije, je številnim ljudem v najtežjih časih dala novo upanje. Povzemamo jo, ker mislimo, da nam tudi v današnjem svetu nekaj upanja v dobro pride več kot prav.
Življenje male Tyke je bilo čudežno od samega rojstva. Njena mama, levinja, ki je živela v ujetništvu, je vse svoje dotedanje potomce pomorila ob samem rojstvu. Kot bi jim želela prihraniti ponižanje in trpljenje, ki ga je sama živela po tem, ko so jo ujeli, vzeli iz narave in obsodili na ujetništvo. Little Tyke je po naključju preživela mamin bes, poškodovano je imela le eno tačko in imela je srečo, da sta skrb zanjo od prvega dne prevzela Georges in Margaret Westbeau.
Westbeausova sta komaj trikilogramsko novorojenko odpeljala na svoj ranč Hidden Valley, kjer so že bivali številne živali - konji, govedo, kokoši, pavi, mucke, psi. S pitjem steklenic toplega mleka je Little Tyke začela dolgo pot do okrevanja.
Pri treh mesecih so po nasvetu strokovnjakov Westbeausova Little Tyke začela odvajati od mleka in navajati na trdno hrano. Pustili so ji le najljubšo igračko, druge so odstranili in jih nadomestili s kostmi sveže zaklane govedine, da bi jih začela grizljat. Ko pa so mladičko prinesli h kostem, je popolnoma nepričakovano začela silovito bruhati.
Ker levi ne morejo živeti brez mesa, sta Georges in Margaret iskala druge načine, kako bi v njeno prehrano uvedla meso. Dobronamerni prijatelj je predlagal mešanje goveje krvi z mlekom v vedno večjih razmerjih. Najprej so poskusili z mlekom, v katerega so primešali 10 kapljic krvi. Mala Tyke se ga ni hotela pritakniti. Potem so vmešali samo pet kapljic krvi in skrili steklenico. Ko je sesala navadno mleko, sta hitro zamenjala steklenički. Spet je takoj zavrnila nadaljnje hranjenje. V obupu so dodali le eno kapljico krvi v polno steklenico mleka, a je mladička zavrnila tudi to, oni pa so lahko samo začudeno strmeli.
Drugi prijatelj je predlagal hranjenje iz roke z mlekom, pomešanim z mletim mesom. Tyke je vonj po mesu na roki Georgesa tako prestrašil in vznemiril, da se ga je nehala bati šele po tem, ko si je ta temeljito umil roke.
Pri devetih mesecih in teži petinšestdeset funtov so Little Tyke še zadnjič sneli opornice in povoje na nogi. Počasi se je naučila obremenjevati ozdravljeno taco in se začela družiti z drugimi živalmi na ranču.
Ker je še vedno zavračala vso mesno hrano, sta Westbeausova razpisala nagrado v višini tisoč dolarjev za vsakogar, ki bi iznašel metodo, s katero bi Little Tyke preslepili, da bi jedla meso. Številni so se javili, a vsi poskusi so bili neuspešni.
Pri štirih letih je ta odrasla afriška levinja tehtala 352 funtov ali 160 kg. Njeno telo se je raztezalo 10 čevljev 4 palcev ali 3,15 m v dolžino in lahko je tekla s 40 milj ali 64 km na uro. Eden najbolj priznanih ameriških kustosov živalskih vrtov je dejal, da je bila Little Tyke najboljša njene vrste, kar jih je kdaj videl.
Čeprav Little Tyke ni kazala nobenih znakov prehranske pomanjkljivosti, Georges in Margaret nista prenehala skrbeti glede njenega vegetarijanstva vse dotlej, dokler ju nek mladi obiskovalec ni vprašal: »Ali ne berete svojega Svetega pisma? Preberite Genesis 1:30 in dobili boste odgovor.« Ob prvi priložnosti je Georges začudeno prebral: »In vsaki zveri na zemlji in vsem pticam v zraku in vsemu, kar se plazi po zemlji, v čemer je življenje, sem dal vsako zeleno zelišče za hrano. Bilo je tako.« Na tej točki, po štirih letih neuspešnih poskusov in skrbi, je Westbeausova končno nehalo skrbeti in prenehala sta z vsiljevanjem mesa.
Little Tyke si je miroljubno izborila svoje vegetarijanstvo. Njen tipičen obrok je bil sestavljen iz različnih žit, mleka in jajc.
Little Tyke je imela veliko živalskih prijateljev. Njeni najljubši so bili mucki Pinky in Imp, jagnje Becky in srnjak Baby.
You Asked For It, priljubljena televizijska oddaja, je nekoč predstavljala Little Tyke. Producenti so želeli prizor s piščanci, kar pa Georgesa ni motilo, saj se je levinja brez težav sprehajala med kokošmi na ranču Hidden Valley. Ko je snemalna ekipa pripeljala piščance, se je izkazalo, da so to štirje mali, le en dan stari piščanci!
Little Tyke je že imela pred tem eno nenavadno izkušnjo s komaj dobro izvaljenimi piščanci. Georges je nekega dne opazil, da se Tyke obnaša čudno, videti je bilo, da je nekaj narobe, ko se je prikradla v hišo s tesno stisnjenimi ustnicami nad očitno odprtimi čeljustmi. Poklical je: »Tyke! Kaj imaš?« Takoj je odprla usta in ven je skočil mali piščanček, nepoškodovan. Zamahnil je s svojimi majhnimi, s puhom pokritimi krilci in skoraj odletel nazaj k razburjeni materi. Očitno je Little Tyke ljubeče obliznila drobnega piščančka, kot je negovala tudi druge živali, in ga po nesreči vsega zajela v usta.
Izkušnjo si je Tyke zapomnila, saj je ob snemanju pred presenečeno snemalno ekipo previdno stopila do piščančkov, oklevala nekaj časa, nato pa jih je pazljivo in nežno obliznila zgolj s konico svojega jezika in se odmaknila. Trenutek kasneje se je vrnila in se ulegla med piščance. Ti so takoj našli pot med njeno svilnato dlako in se tam varno namestili.
V drugem prizoru so lahko gledalci videli novega mucka, ki je po predstavitvi stopil do ogromne prednje noge Little Tyke in se usedel. Levinja je pokrčila eno tačko okrog drobnega bitja in ga stisnila k sebi.
Art Baker, voditelj priljubljene oddaje, je pred kamerami vzel v roke Sveto pismo in prebral: »Volk in jagnje se bosta pasla skupaj in lev bo jedel slamo kakor junec.«
To je bila ena najbolj priljubljenih epizod v celotni zgodovini te oddaje, prejeli so ogromno pošte navdušenih in ganjenih gledalcev iz vse Amerike.
Žal je bilo snemanje neke druge oddaje usodno za Little Tyke. Umrla je za posledicami virusne pljučnice, za katero je zbolela v Hollywoodu. Tiho in mirno je odšla v spanju, njena zgodba pa uči in navdihuje še danes.
Ljubezen lahko premaga strah. Ljubezen lahko premaga divjost. Živali različnih vrst lahko živimo skupaj v ljubezni.
Na tisoče ljudi je videlo njene fotografije z najboljšo prijateljico, jagenjčkom Becky, ki je mnoge navdušila, da so na svet pogledali na nov način: dve tako različni naravi uživata v ljubezni druga druge!
Neki ugledni odvetnik je v svoji pisarni hranil veliko povečavo te fotografije in je kazal nanjo, ko je svetoval parom na robu ločitve.
Znanost je v zadregi, ko gre za Little Tyke. Mačke so izključno mesojede živali. Brez mesa bi morala Tyke razviti slepoto, pa tudi razširjeno kardiomiopatijo (DCM), degenerativno bolezen, zaradi katere srčne mišice postanejo mlahave, kar omejuje njihovo sposobnost črpanja krvi. Njena prehrana ni vsebovala ustreznega vira aminokisline, tavrina, ki ne obstaja v naravnih neživalskih virih. V majhnih količinah je sicer prisoten v mleku in jajcih, vendar bi Tyke svoje potrebe po tavrinu zadostila iz mleka, če bi ga popila 500 litrov na dan, ali iz jajc, če bi jih pojedla več kot 4000 na dan.
Vprašanje, kako je Little Tyke dobila tavrin, oz. kako to, da ni razvila nobene s prehrano povezane bolezni, ostaja neodgovorjeno. Ravno tako kot vprašanje, zakaj se je odrekla nagonom svoje vrste.
Little Tyke ostaja zanimivost za javnost, aberacija za zoologe, anomalija za znanstvenike in navdih za idealiste.
Kot bi živela zato, da izpolni svetopisemsko prerokbo "Tudi volk bo prebival z jagnjetom in leopard bo ležal s kozličkom; in tele in mladi lev in pitanec skupaj; in otrok jih bo vodil." (Izaija 11:6).